Na zadnjo soboto v mesecu avgustu se je odvilo sedaj že tradicionalno romanje invalidov, bolnih in starejših na Zaplaz. Pod Marijin plašč se na Zaplaz že več kot stoletje zatekajo in priporočajo številni častilci od blizu in daleč, bolniki in trpeči, ki jim je Marija na poseben način blizu še zlasti kot tolažnica. Semkaj poromajo tudi častilci blaženega mučenca Alojzija Grozdeta. Romanja so se tako udeležile tudi skupine Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, Medobčinskega društva invalidov Dolenjske in Bele krajine ter Medobčinskega društva amputirancev Dolenjske in Bele krajine. V molitvi rožnega venca in ob podelitvi zakramenta sprave so se romarji lepo pripravili na sveto mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Zbrane je najprej pozdravil gospod Ciril Murn, predsednik novomeške Škofijske karitas ter voditelj Škofijske komisije karitativnih dejavnosti. Gospod škof je v pridigi slikovito primerjal življenje človeka »s potovanjem – romanjem po poti, ki je strma, včasih polna jam in kotanj, polna dogodkov. A je v njem tudi veliko veselih ur, ki nam jih nihče več ne more vzeti. Te so naše bogastvo in se jih radi spominjamo.« Osamljeni so številni bolniki, ki trpijo zaradi križa bolezni, vendar se zavedajo, da je »bolezen in z njo povezano trpljenje skrivnost. Jezus je stopil vanj na križu. Po zakramentu bolniškega maziljenja vstopa on sam v naše življenje, v bolezenske zgodbe in nas trpeče pridruži svoji daritvi.« Izpostavil je pereč pojav osamljenosti, še zlasti starejših ter strah pred trpljenjem, ki je tako prisoten v današnji potrošniški družbi, prežeti z miselnostjo o samomorih in evtanaziji – »lepi smrti« s pomočjo. Škof Andrej je svoj nagovor sklenil z globokimi besedami tolažbe: »V Marijinem srcu je drugačna resnica, ki se glasi: Vi ste veliko vredni, postanete lahko celo aktivni nosilci odrešenja njenega Sina svetu! Tudi v bolezni, stiski in trpljenju iščite njegovo voljo in jo skušajte izpolniti. Dajte svojo nemoč na razpolago Njemu, da preko nje zasije Božja ljubezen – več v življenju ne morete storiti.«
Po pridigi je sledila podelitev zakramenta bolniškega maziljenja, ki so ga prejeli številni bolniki, bogato liturgično dogajanje pa so s svojimi glasovi še dodatno polepšali pevci Župnije Št. Peter – Otočec.
Lepo vreme je pripomoglo, da so se romarji tudi po maši naužili lepot božjepotnega svetišča in njegove okolice, se z veseljem pomudili in podružili ter se po zaslugi sodelavk Župnijske karitas Trebnje okrepčali s kavo in čajem. Na Škofijski karitas smo še posebej hvaležni vsem sodelavkam n sodelavcem škofijskih, ter župnijskih skupin, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi romanja.
Gregor Vidic