Občni zbor Škofijske Karitas Novo mesto 2026

V Novem mestu je v soboto, 21. marca, potekal občni zbor Škofijske karitas Novo mesto 2026 z geslom Na poti upanja. Dogodek je bil tudi priložnost za praznovanje 20-letnice delovanja.

Srečanje se je začelo s sveto mašo v Šmihelu, ki jo je daroval novomeški škof Andrej Saje. V pridigi se je zahvalil vsem prostovoljcem za njihovo srce, čas in predanost ter jih spodbudil, naj vztrajajo v svojem poslanstvu in ohranjajo živ odnos z Bogom kot virom ljubezni.

Program se je nadaljeval v Baragovem zavodu, kjer smo predstavili poročilo o delu v letu 2025, prisluhnili nagovoru gosta Branka Cestnika ter kulturnemu programu.

V nagovoru je Cestnik poudaril, da je Karitas že od svojih začetkov povezana s ključnimi trenutki slovenske družbe ter da njena moč ni v izpostavljenosti, temveč v tihem in zvestem služenju ljudem v stiski – tam, kjer so najbolj potrebni.

V preteklem letu je Škofijska karitas Novo mesto s pomočjo številnih prostovoljcev pomagala tisočem ljudi. Materialno pomoč je prejelo več kot 6.800 oseb, v programih razdeljevanja hrane skoraj 4.500, pomemben poudarek pa ostaja tudi psihosocialna pomoč, v katero je bilo vključenih več tisoč posameznikov. Posebno skrb namenjajo otrokom, starejšim in družinam v stiski.

Med pomembnejšimi dosežki leta sta začetek delovanja Večnamenskega romskega centra v Šentjerneju ter vzpostavitev skupnostnega središča Skala v Semiču, namenjenega podpori starejšim in ranljivim skupinam.

Zahvaljujemo se vsem sodelavcem in prostovoljcem za predano delo ter vašo solidarnost, sočutje in vztrajnost na poti pomoči ljudem v stiski.

Ustanovitev Župnijske Karitas Kostanjevica na Krki

Dne 28. januarja 2026 sta župnik župnije Kostanjevica na Krki g. Jože Miklavčič in predsednik Škofijske Karitas Novo mesto g. Štefan Hosta s podpisom ustanovne listine uradno potrdila začetek delovanja nove Župnijske Karitas – skupnosti prostovoljcev, ki želi biti blizu ljudem v stiski.

V obdobju, ko se pogosto zdi, da prevladujeta hitenje in zapiranje vase, je takšen korak še posebej dragocen. Dokazuje, da solidarnost ni zgolj beseda, temveč živa praksa, ki se uresničuje tam, kjer so odprta srca. Župnijska Karitas ni le organizacija, ampak prostor srečanja, poslušanja in konkretne pomoči.

Veseli nas, da tudi v našem okolju raste mreža dobrote, ki povezuje ljudi različnih generacij in jih spodbuja k sočutju. Naj bo Župnijska Karitas v Kostanjevici na Krki vir upanja, topline in poguma za vse, ki jo bodo soustvarjali in tiste, ki bodo njeno pomoč potrebovali, hkrati pa spodbuda za druge župnije, ki še iščejo pot do ustanovitve Župnijske Karitas.

EU Hrana – Skupaj proti materialni prikrajšanosti

Ob zaključku projekta Program ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji se na Škofijski Karitas Novo mesto z hvaležnostjo in odgovornostjo oziramo na dosežene rezultate, ki pričajo o konkretni solidarnosti in učinkovitem sodelovanju med humanitarnimi organizacijami in državnimi institucijami.

V letu 2025 smo v okviru projekta razdelili približno 153.000 kilogramov hrane v skupni vrednosti 185.494,34 EUR. Pomoč je skozi vse leto dosegla okoli 4.500 oseb, ki so se znašle v različnih oblikah materialne in socialne stiske. Pomemben del te zgodbe so ljudje – več kot 500 prostovoljcev na Škofijski Karitas Novo mesto in Župnijskih Karitas, ki so s svojim časom, znanjem in sočutjem omogočili, da je pomoč prišla do tistih, ki jo najbolj potrebujejo.

Pri svojem delu prepoznavamo, da je materialna pomoč pogosto prva in ključna vstopna točka do ljudi. Hrana in osnovne življenjske dobrine ne pomenijo le lajšanja trenutne stiske, temveč odpirajo prostor za pogovor, zaupanje in nadaljnjo podporo. Pogosto je materialno pomanjkanje le vidni del globljih težav, kot so osamljenost, zdravstvene težave, brezposelnost ali dolgotrajna socialna izključenost.

Škofijska Karitas Novo mesto se ob zaključku starega in pričetku novega cikla ESS+ zaveda pomembnosti takšnih skupnih projektov, ki nagovarjajo najšibkejše. Le s skupnimi prizadevanji (prostovoljci, zaposleni, sorodne organizacije in javne inštitucije), jasno razdeljenimi vlogami in medsebojnim zaupanjem lahko gradimo družbo, v kateri solidarnost ni izjema, temveč vrednota, ki povezuje.