V duhu povezanosti, sočutja in medsebojne pomoči je potekal dogodek, posvečen dosežkom Programa ESS plus za odpravljanje materialne prikrajšanosti (POMP) v Sloveniji v obdobju 2021–2027 ter prostovoljkam, prostovoljcem in humanitarnim delavcem, ki vsak dan pomagajo ljudem v stiski.
Uvodoma je zbrane nagovoril minister Luka Mesec, ki se je zahvalil vsem, ki s svojim delom gradijo bolj sočutno družbo. »Med nami in vami vidim eno veliko vez, ki temelji na skupnem cilju – da je solidarnost najvišja vrednota, ki ji sledimo, in da v naši družbi ne smemo dopuščati niti najmanjšega prostora za ponižanja,« je poudaril minister.
Osrednji del dogodka je bil namenjen zgodbam s terena in dobrim praksam humanitarnih organizacij, ki so predstavile navdihujoče primere posameznikov, ki so s pomočjo programa POMP izboljšali svoj materialni položaj in kakovost življenja. Udeleženci so spoznali številne ukrepe, delavnice in povezovalne aktivnosti, ki spodbujajo večjo samostojnost posameznikov ter krepijo solidarnost v skupnosti. Prostovoljke so delile tudi osebne izkušnje pomoči na terenu in poudarile pomen sodelovanja, empatije in človeškega stika.
V nadaljevanju je potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa Slovenije, Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas in Tamara Brumen, vodja izvajanja POMP v Mladinskem centru Prlekije. Sogovorniki so razpravljali o izkušnjah, izzivih in uspehih programa ter o možnostih, kako pomoč še bolj približati tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Izpostavili so pomen medgeneracijskega povezovanja, prilagajanja pristopov konkretnim potrebam ljudi ter izjemno vrednost prostovoljstva, ki ga, kot so poudarili, ni mogoče ovrednotiti.
Dogodek se je sklenil z mislijo, da so slovenska prizadevanja del širše evropske zgodbe solidarnosti. Jean Luc Stephany z Generalnega direktorata za zaposlovanje pri Evropski komisiji je v zaključku poudaril, da je Slovenija na ravni Evropske komisije prepoznana kot zgodba o uspehu pri izvajanju programov pomoči. Opozoril je, da kljub rahlemu upadu števila prejemnikov pomoč v hrani ostaja nujna, saj hrana predstavlja vstopno točko do ljudi, ki potrebujejo tudi pomoč pri socialnem vključevanju ter izpostavil dolgoročni cilj Evropske unije, to je izkoreniniti najhujše oblike revščine.
Slovenska karitas lani razdelila 3.754 ton hrane
Poleg dela z otroci in mladimi in spodbujanja premisleka o trajnostni prehrani že pri najmlajših pa pri Karitas pomemben del poslanstva predstavlja tudi t. i. Donirana hrana. To so sadje, zelenjava, pekovski in mlečni izdelki ter drugi prehranski izdelki, pogosto tik pred iztekom roka uporabnosti. Prostovoljci Karitas hrano vsak dan prevzamejo v 80 trgovinah po vsej Sloveniji in jo že naslednji dan razdelijo posameznikom in družinam v stiski. V letu 2024 so v mreži Karitas tako prejeli 623,39 ton donirane hrane.
Skupno so v letu 2024 razdelili 3.754,53 ton hrane, od tega 997,32 ton poklonjene hrane, 1.681,83 ton hrane iz Programa ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti in 451,99 ton kupljene hrane. Materialno pomoč v obliki hrane je prejelo 91.070 posameznikov v stiski, med njimi 66.151 družinskih članov, 17.982 starejših ljudi, 6.321 migrantov in 625 brezdomcev.
