v službi človekovega dostojanstva
Obveščamo vas, da od 22. decembra 2025 do 4. januarja 2025 uradnih ur na Škofijski karitas Novo mesto NI. Morebitna vprašanja lahko pošljete po elektronski pošti: info@karitas-nm.si. Prošnje lahko oddate po pošti ali v poštni nabiralnik Škofijske karitas Novo mesto, Smrečnikova ulica 60, 8000 Novo mesto.
Teden Karitas bomo letos obhajali od ponedeljka, 24. novembra, do nedelje, 30. novembra. November je v družini Karitas vedno priložnost, da se za trenutek ustavimo – hvaležno pogledamo nazaj na vse dobro, kar smo skupaj naredili, in z zaupanjem usmerimo pogled naprej, kamor nas kliče poslanstvo služenja.
Leto 2025 je posebej pomembno, saj Slovenska karitas praznuje 35 let delovanja. To je čas, ko se z veseljem ozremo na bogato prehojeno pot in številne sadove dobrodelnosti. Leto 2026 pa bo jubilejno leto Škofijske karitas Novo mesto, ki bo zaznamovala 20 let služenja ljudem v stiski. Obe obletnici nas spominjata, kako dragoceno je delo prostovoljcev in sodelavcev ter nas spodbujata, da z novim zagonom gradimo prihodnost, polno upanja.
Osrednje geslo letošnjega tedna – »Na poti upanja« – nas vabi, da ob srečanjih z ljudmi v stiski ne pozabimo na moč drobnih dejanj. Pogosto zadostuje že prijazna beseda, topel pogled ali nasmeh, da v človeku ponovno zasije iskrica upanja. Karitas vsak dan prinaša to upanje v številne domove – z materialno pomočjo, pogovorom, spremljanjem in konkretnimi dejanji ljubezni. Zaupanje, ki se gradi skozi ta srečanja, je temelj, na katerem rastejo nove zgodbe dobrote.
Dogodki Tedna Karitas 2025
Na nacionalni ravni bosta potekala dva osrednja dogodka:
V okviru Škofijske karitas Novo mesto bomo teden obeležili z naslednjimi dogodki:
V okviru Župnijskih Karitas bodo prostovoljci organizirali pestro zbirko dogodkov:
– delavnico izdelovanja adventnih venčkov s stojnico s prostovoljnimi prispevki za gradnjo novega župnišča (ŽK Mirna Peč),
– na nedeljo Karitas sodelovanje pri sveti maši, druženje po njej, ob čaju in pecivu, z igrico za otroke – iskanje kamenčkov s črko in iz njih sestaviti besedo (ŽK Mirna Peč),
– akcijo zbiranja higienskih pripomočkov za prosilce pomoči v hrani (ŽK Mirna Peč),
– predavanje za vse župljane – še v dogovoru, o paliativi, sporočim kmalu (ŽK Mirna Peč),
– vsak četrtek, po maši imamo Klepet ob ročnih delih – vabljeni, vsaj na čaj (ŽK Mirna Peč)
– Vsak dan pri sv.maši bomo brali nagovore in prošnje iz gradiva ob tednu karitas (ŽK Cerklje ob Krki)
– organiziramo družabno srečanje z člani ŽĶ Brežice z izmenjavo izkušenj in o delovanju (ŽK Cerklje ob Krki)
– delavnica izdelovanje klobučkov iz sivke ,izdelovanje vizitk in izdelovanje šopkov iz suhega cvetja (ŽK Trebnje)
– v nedeljo 30.11 gostijo diakona novomeške škofije Matica Vidica (ŽK Trebnje)
– izdelovanje adventnih venčkov (ŽK Črnomelj),
– obisk varovancev VDC- Črnomelj (ŽK Črnomelj)
Teden Karitas bomo sklenili z Nedeljo Karitas, 30. novembra 2025, ko bodo po vseh župnijah potekala srečanja, svete maše in druženja, pri katerih bodo sodelovali sodelavci in prostovoljci Karitas. Naj bo to teden, ko skupaj stopimo na pot upanja – z ljudmi in za ljudi.
V duhu povezanosti, sočutja in medsebojne pomoči je potekal dogodek, posvečen dosežkom Programa ESS plus za odpravljanje materialne prikrajšanosti (POMP) v Sloveniji v obdobju 2021–2027 ter prostovoljkam, prostovoljcem in humanitarnim delavcem, ki vsak dan pomagajo ljudem v stiski.
Uvodoma je zbrane nagovoril minister Luka Mesec, ki se je zahvalil vsem, ki s svojim delom gradijo bolj sočutno družbo. »Med nami in vami vidim eno veliko vez, ki temelji na skupnem cilju – da je solidarnost najvišja vrednota, ki ji sledimo, in da v naši družbi ne smemo dopuščati niti najmanjšega prostora za ponižanja,« je poudaril minister.
Osrednji del dogodka je bil namenjen zgodbam s terena in dobrim praksam humanitarnih organizacij, ki so predstavile navdihujoče primere posameznikov, ki so s pomočjo programa POMP izboljšali svoj materialni položaj in kakovost življenja. Udeleženci so spoznali številne ukrepe, delavnice in povezovalne aktivnosti, ki spodbujajo večjo samostojnost posameznikov ter krepijo solidarnost v skupnosti. Prostovoljke so delile tudi osebne izkušnje pomoči na terenu in poudarile pomen sodelovanja, empatije in človeškega stika.
V nadaljevanju je potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali Ana Žerjal, predsednica Rdečega križa Slovenije, Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas in Tamara Brumen, vodja izvajanja POMP v Mladinskem centru Prlekije. Sogovorniki so razpravljali o izkušnjah, izzivih in uspehih programa ter o možnostih, kako pomoč še bolj približati tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Izpostavili so pomen medgeneracijskega povezovanja, prilagajanja pristopov konkretnim potrebam ljudi ter izjemno vrednost prostovoljstva, ki ga, kot so poudarili, ni mogoče ovrednotiti.
Dogodek se je sklenil z mislijo, da so slovenska prizadevanja del širše evropske zgodbe solidarnosti. Jean Luc Stephany z Generalnega direktorata za zaposlovanje pri Evropski komisiji je v zaključku poudaril, da je Slovenija na ravni Evropske komisije prepoznana kot zgodba o uspehu pri izvajanju programov pomoči. Opozoril je, da kljub rahlemu upadu števila prejemnikov pomoč v hrani ostaja nujna, saj hrana predstavlja vstopno točko do ljudi, ki potrebujejo tudi pomoč pri socialnem vključevanju ter izpostavil dolgoročni cilj Evropske unije, to je izkoreniniti najhujše oblike revščine.
Slovenska karitas lani razdelila 3.754 ton hrane
Poleg dela z otroci in mladimi in spodbujanja premisleka o trajnostni prehrani že pri najmlajših pa pri Karitas pomemben del poslanstva predstavlja tudi t. i. Donirana hrana. To so sadje, zelenjava, pekovski in mlečni izdelki ter drugi prehranski izdelki, pogosto tik pred iztekom roka uporabnosti. Prostovoljci Karitas hrano vsak dan prevzamejo v 80 trgovinah po vsej Sloveniji in jo že naslednji dan razdelijo posameznikom in družinam v stiski. V letu 2024 so v mreži Karitas tako prejeli 623,39 ton donirane hrane.
Skupno so v letu 2024 razdelili 3.754,53 ton hrane, od tega 997,32 ton poklonjene hrane, 1.681,83 ton hrane iz Programa ESS+ za odpravljanje materialne prikrajšanosti in 451,99 ton kupljene hrane. Materialno pomoč v obliki hrane je prejelo 91.070 posameznikov v stiski, med njimi 66.151 družinskih članov, 17.982 starejših ljudi, 6.321 migrantov in 625 brezdomcev.
Slovenska Karitas je pripravila posvet o pogojih za vzpostavitev celovite paliativne oskrbe v slovenskem zdravstvenem sistemu ter sodelovanju in vlogi nevladnih organizacij pri tej pomembni nalogi celotne skupnosti.
Posvet je potekal v četrtek, 18. septembra 2025. Posveta se je udeležilo več kot 200 zdravstvenih in socialnih delavcev ter prostovoljcev in strokovnih sodelavcev humanitarnih organizacij. Sodelujoči gosti na posvetu so predstavili trenutno stanje na področju paliativne in hospic oskrbe, poudarili glavne probleme in potrebe pri razvoju paliativne in hospic oskrbe na domu. Iskali so tudi možne odgovore za hitrejši razvoj ter možnosti skupnega sodelovanja za čim boljšo podporo umirajočim in njihovim svojcem.
Na začetku posveta sta udeležence pozdravila Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas in Samira Ališič Kovač, vodja sektorja za uporabnike zdravstvene dejavnosti.
V prvem delu so strokovni prispevek predstavili: Simona Kos, dr. med., spec. družinske medicine v Zdravstvenem domu Kranj, Mateja Rončelj, dipl. m. s., patronažna sestra, v Zdravstvenem domu Ljubljana, dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. intern. onkolog., vodja paliativne oskrbe na Onkološkem Inštitutu, predsednica Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe, državna koordinatorka za razvoj paliativne oskrbe, prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infekt., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in dr. Tatjana Rožič, univ. dipl. soc. del., spec. zakonske in družinske terapije, Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana.
V drugem delu pa je sledila okrogla miza »Sodelovanje in vloga NVO z zdravstvom v paliativni oskrbi ter opolnomočenje svojcev«, ki jo je modelirala Marjana Debevec, novinarka Radia Ognjišče. Na okrogli mizi so sodelovali Urška Končan z Hiše Ljubhospic, Alenka Križnik iz Slovenskega društva Hospic, mag. Helena Zevnik Rozman iz Slovenske karitas, bolnišnični duhovnik dr. Anže Cunk ter dr. Maja Ebert Moltara in dr. Tatjana Rožič.
Na posvetu so se preko prispevkov in okrogle mize oblikovali naslednji zaključki:
Na področju paliativne oskrbe v medicini obstajajo velike sistemske in operativne vrzeli. V Sloveniji je premalo paliativnih timov, ki so zelo obremenjeni in velikokrat delujejo na račun izjemne iniciative zdravnikov in medicinskih sester. Neenakomerno so pokrite različne regije, v nekaterih regijah kot so Notranjska, Bela krajina, Koroška je manj pokritosti in niso v celoti pokrite s paliativnimi timi. Prav tako so vidne razlike kadar gre za neonkološke bolnike, saj se ostale napredujoče neozdravljive bolezni ne umeščajo takoj v paliativno oskrbo. Družinski zdravniki so zelo obremenjeni z rednim delom in pomanjkanjem kadra, zato z velikimi napori izvajajo tudi storitve paliativne oskrbe, kot so pričakovane v paliativni stroki in v akcijskem načrtu.
Soočamo se z pomanjkanjem znanja s področja paliativne oskrbe – kot obvezne vsebine se na medicinski fakulteti uveljavljajo šele v zadnjem obdobju. Že specializirani zdravniki morajo ta znanja dodatno pridobiti naknadno, kar zahteva dodaten čas in obseg izobraževanj.
Zgodnja paliativna oskrba in pogovor z bolniki in svojci je izjemnega pomena. Poudarjena je bila nujnost zgodnje komunikacije, ki je temelj paliativne oskrbe. To zajema pogovor o bolezni, njenih posledicah, poteku zdravljenja, o možnostih lajšanja težav, odločitvah glede oživljanja, morebitnih željah, ki bi jih človek še želel uresničiti, dokler mu zdravje to omogoča, reševanju nedorečenih osebnih zadev in razdelitvi vlog bližnjih in svojcev. Pogovor se ponavadi organizira kot družinski sestanek na pobudo osebnega zdravnika.
Paliativna oskrba zahteva celostni pristop do človeka in svojcev. Če je s strani medicine dobro pokrito razreševanje in lajšanje simptomov, tako da je mogoča zadovoljiva kvaliteta življenja z neprijetnimi simptomi in bolečinami, pa se pojavljajo večje stiske tudi na duševnem, socialnem in duhovnem področju. Vse sodelujoče stroke (poleg medicine še zdravstvena nega, socialno delo, psihologija idr.) morajo nujno poznati osnove paliativne in hospic oskrbe, da lahko čim bolj celovito pristopijo k bolniku v paliativni oskrbi ali najdejo primerno podporo za bolnika in svojce.
Sodelovanje in povezovanje je edina možna pot naprej. Pred slovensko družbo je zahtevna naloga, saj vsako leto umre več kot 20.000 ljudi. Zaupanje in sodelovanje med strokovnjaki, službami, civilno družbo, skupnostjo in nevladnimi organizacijami, redna srečanja ter vključevanje prostovoljcev so ključni, saj lahko ti pogosto nudijo čas, toplino in srčnost ter dodatno podporo zdravstvenemu sistemu in družinam, ki izgubljajo bližnjega. Predvsem z velikim zavedanjem, da se ljudje večinoma želijo posloviti od življenja v domačem okolju in z dostojno podporo.
Misli in ugotovitev je bilo zelo veliko in zagotovo bodo pozitivno odmevale pri udeležencih posveta. Povabili smo jih, naj spoznanja ponesejo v svoje skupnosti, med svoje svojce, v svoje družine.
Peter Tomažič
generalni tajnik Slovenske karitas
Obveščamo vas, da 1. septembra 2025 na Škofijski karitas Novo mesto uradnih ur ne bo.
Vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov: info@karitas-nm.si.
Prošnje lahko oddate po pošti ali oddate v nabiralnik na naslovu Škofijska karitas Novo mesto, Smrečnikova ul. 60, 8000 Novo mesto.
Hvala za razumevanje
