Zgodovina Karitas

Slovensko karitas je 1. maja 1990 ustanovila Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Istega leta so bile ustanovljene še tri Škofijske karitas.  Slovenska karitas je od 10. maja 1995 polnopravna članica Caritas Internationalis in Caritas Europa. V skladu z novo zakonodajo je Slovenska karitas 7. oktobra 2004 pridobila tudi status humanitarne organizacije. Kmalu po formiranju in vzpostavitvi struktur novih škofij v Celju, Murski Soboti in Novem mestu spomladi 2006, so sledile tudi ustanovitve novih Škofijskih karitas, ki po načelu subsidiarnosti skrbijo, vodijo in koordinirajo delo na ozemlju domače škofije.

Prizadevanja Karitas so usmerjena v civilizacijo ljubezni

Civilizacija ljubezni je tam, kjer:

  • prevladujejo pravica, mir, resnica, svoboda in solidarnost;
  • je na prvem mestu dostojanstvo človeka;
  • se zmanjšuje socialna izključenost, diskriminacija, nasilje, nestrpnost in revščina;
  • so spoštovane človekove pravice;
  • se zemeljske dobrine pravično delijo med vse;
  • za naslednje rodove varujemo nam zaupano naravo;
  • najbolj revni in zatirani najdejo upanje.

Temelj delovanja Karitas je prostovoljno delo

Mrežo Karitas sestavlja 442 župnijskih, dekanijskih in območnih Karitas. V Župnijskih karitas po Sloveniji deluje 4300 stalnih in 5000 občasnih prostovoljcev. Pridružujejo se jim številni dobrotniki, ki na različne načine redno podpirajo delo Karitas.

Začetki Škofijske karitas Novo mesto

Škofijska karitas Novo mesto je pričela z delovanjem kmalu po ustanovitvi škofije v Novem mestu. Ustanovni občni zbor je bil 20. oktobra 2007 v prostorih škofije. Na njem se je zbralo poleg vodstva in gostov, približno 80 članov Župnijskih karitas.

Kadrovska zasedba

Škof je na začetku za direktorja imenoval g. Staneta Kerina. Hkrati je imenoval Gregorja Vidica za tajnika Škofijske karitas Novo mesto. Septembra 2007 je škof msgr. Andrej Glavan na mesto direktorja imenoval mag. Igorja Luzarja.

Delo Škofijske karitas Novo mesto

Osnovni namen je delovanje na karitativnem, dobrodelnem, humanitarnem in socialnem področju (v nadaljevanju karitativnem področju) v skladu z evangeljskimi načeli, Zakonikom cerkvenega prava ter civilno zakonodajo, in sicer tako, da:

  • organizira, načrtuje, koordinira in povezuje karitativno delo fizičnih in pravnih oseb na območju novomeške škofije, predvsem župnijskih in dekanijskih ali področnih Karitas,
  • z različnimi programi, akcijami in projekti aktivno izvršuje karitativno dejavnost kot eno izmed treh temeljnih poslanstev katoliške Cerkve,
  • v povezavi z drugimi škofijskimi Karitas v Sloveniji in preko Slovenske Karitas sodeluje pri organiziranju, načrtovanju, usklajevanju in povezovanju karitativnega dela na območju Slovenije in v tujini,
  • sodeluje z ustreznimi državnimi in krajevnimi institucijami, civilno pravnimi organizacijami in gibanji,
  • pospešuje zavest o potrebnosti izpolnjevanja zapovedi ljubezni do bližnjega,
  • daje pobude in si prizadeva vplivati na razvoj dogodkov na področju svojega delovanja,
  • pri svojem delu upošteva smernice Komisije za karitativno dejavnost,
  • skrbi za trajno izobraževanje in duhovno oblikovanje sodelavcev Karitas,
    s pomočjo medijev obvešča javnost o svojem delu.

Škofijska karitas Novo mesto je članica Škofijske komisije karitativnih dejavnosti, kjer uresničuje  edinost z vsemi karitativnimi skupinami in ustanovami, ki delujejo v novomeški škofiji, sodeluje z ostalimi Škofijskimi karitas in s Slovensko karitas, prek katere se povezuje s Caritas Europa in Caritas Internationalis.

Zagovorništvo

Nepokrite stiske so prednostna naloga Karitas v Sloveniji. Sodelavci škofijske in Župnijskih karitas na svojem območju odkrivajo nove socialne stiske in spodbujajo širšo javnost in državne ustanove tako, da predlagajo možne rešitve ter po svojih močeh pomagajo in sodelujejo v širšem družbenem procesu boja proti revščini in socialni izključenosti v t.i. socialni mreži.

Solidarnost in subsidiarnost

Temeljno načelo delovanja Karitas je solidarnost, ki obče dobro postavlja pred lastne interese, pri tem pa podpira in utrjuje graditev skupnosti.

Organizacije Karitas ravnajo v skladu z načelom subsidiarnosti (podpora in dopolnjevanje) opredeljenem v cerkvenem družbenem nauku. V skladu s tem načelom višje ravni organizacije posegajo v nižje ravni le, če je pomoč, podpora in dopolnjevanje resnično potrebno, če so stiske nezadostno pokrite ali pa v primeru zagotavljanja dolgoročnih in širših ciljev, ki jih lahko uresniči le večja organizacija. Subsidiarnost se kaže v razširjanju sodelovanja, decentralizaciji odločanja in prijateljskem partnerstvu. Škofijsko karitas sestavljajo Župnijske karitas, ki svoje delo usklajujejo na področju župnije.