Škofijska karitas Novo Mesto

»Vsak lahko bližnjemu nameni nekaj časa ali mu kako drugače stori nekaj dobrega.« Tako nas je v soboto 31.8.2024 nagovoril novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.

Sodelavci in prostovoljci vsako leto konec avgusta s škofijo Novo mesto soorganiziramo romanje bolnikov, invalidov in starejših na Zaplaz. Dogodek se je pričel z molitvijo rožnega venca in nato z daritvijo svete maše, ki jo je vodil novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. Ob polni cerkvi smo poslušali o pomembnosti premagovanja osamljenosti preko osebne udeležbe v današnji družbi. Med obredom je bilo mogoče prejeti tudi zakrament bolniškega maziljenja.

Po končani sveti maši so se romarji zadržali na druženju ob piškotih in pijači in v lepem svežem vremenu zaključili prijetno sobotno dopoldne.

Leto dni po obsežnih poplavah smo na Karitas še vedno blizu prizadetim gospodinjstvom z razbremenilnimi pogovori, s finančno pomočjo in plačili predračunov gospodinjstvom za obnovo njihovih domov. Karitas je doslej razdelila 12,7 mio EUR za gospodinjstva, prizadeta ob poplavah in drugih nesrečah, ki so jih povzročile obilne padavine v avgustu 2023.

Večino sredstev, 11,5 mio EUR, smo razdelili v obliki finančnih sredstev ali plačil predračunov gospodinjstvom za obnovo. Preostali manjši del pa je bil namenjen razvlažilnikom, bonom za trgovske centre, opremi, hrani, šolskim potrebščinam in drugim najnujnejšim pripomočkom v materialni obliki. Večjo finančno pomoč je prejelo 6.000 gospodinjstev, pomoč Karitas pa se je različnih oblikah pomoči dotaknila več kot 9.000 prizadetih gospodinjstev. Ob tem na Slovenski karitas še posebej izrekamo zahvalo vsem darovalcem posameznikom, ki so prispevali 4,3 mio EUR v finančnih sredstvih ter podjetjem za donacije v višini 1,6 mio EUR.

Terenska psihosocialna pomoč in razbremenilni pogovori

Karitas na terenu izvaja tudi psihosocialno svetovanje in spremljanje oškodovanih oseb. Od avgusta 2023 do konca junija 2024 je bilo izvedenih 2.788 ur razbremenilnih pogovorov na terenu (pretežno Savinjska dolina, nekaj Koroška in Gorenjska) s strani 12 strokovnjakov (9 stalnih, 3 občasnih), ki so doslej obiskali 740 gospodinjstev. Del pomoči financira Caritas Poljske in MDDSZEM v projektu Blizu. Ob razbremenilnih pogovorih je pomemben tudi zagovorniški vidik pomoči posameznikom in gospodinjstvom, ki so utrpeli škodo v poplavah, saj so velikokrat nemočni v dogovarjanju z institucijami in izvajalci. Stiske ob poplavah so pri mnogih odprle tudi druge še nerešene notranje rane. S psihosocialno pomočjo nadaljujemo, saj strah in negotovost pri ljudeh ostajata.

Nadaljnja pomoč in zbiranje sredstev:

V preteklih tednih so Slovenijo ponovno prizadeli obilno deževje, plazovi, močna toča in udari strele. Sodelavci Karitas so stopili v stik s prizadetimi gospodinjstvi in jim nudijo prvo pomoč. Škofijske karitas Murska Sobota, Celje in Maribor so že pomagale po letošnjih neurjih; pomoč je prejelo nekaj več kot 30 gospodinjstev z večjo škodo. Strah in stiske ljudi pa ostajajo. Ob tem Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem finančnih sredstev z namenom Pomoč neurja 2024.

Sredstva za pomoč lahko darujete na:

Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana

TRR: SI56 0214 0001 5556 761

Koda namena: CHAR Namen: POMOČ NEURJA

Sklic: SI00 624

Prispevate lahko tudi s poslanim SMS sporočilom KARITAS5 na 1919 in prispevate 5 EUR ali KARITAS10 na 1919 in prispevate 10 EUR.

Slovenska karitas, Slovensko združenje za paliativno oskrbo, Slovensko društvo Hospic in Zveza Paraplegikov Slovenije še naprej zagovarjajo življenje, spodbujajo k razvoju in krepitvi dolgotrajne ter paliativne oskrbe, spremljanja umirajočih, podpore svojcem in razvoja hospicev

Podpisane organizacije izražamo zaskrbljenost nad izjavami predstavnikov vlade, da bo že do konca leta sprejet zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Dokaj izenačen rezultat posvetovalnega referenduma, ki je pokazal razdeljenost družbe, že samo okrog načelnega vprašanja o pomoči pri samomoru, ne more biti argument za naglo sprejemanje zakona. Še najmanj pa na podlagi spornega predloga zakona, ki ga je državni zbor že enkrat zavrnil. Ravno tako je ta predlog v vseh pomembnih segmentih nedvoumno zavrnila tudi zdravstvena stroka in socialna stroka s področja paliativne oskrbe.

Pred kakršnokoli resno in nujno strokovno razpravo zdravstvene, socialne in pravne stroke o zakonu o prostovoljnem končanju življenja od države pričakujemo takojšnjo ureditev zastoja pri izvajanju dolgotrajne oskrbe ter predhodno zakonsko in sistemsko ureditev paliativne in hospic oskrbe.  

Obstoječi v javnosti predstavljen predlog zakona, ki legalizira pomoč države pri samomoru, pogojno evtanazijo in izvajanje po pohitrenem postopku nalaga javni zdravstveni in socialni mreži, je neprimeren, strokovno neutemeljen in vodi v degradacijo družbene solidarnosti. Na žalost neposredno predvideva tudi evtanazijo (5.čl) iz »verskih, moralnih in drugih« razlogov. Njegov sprejem bi bil lahko zelo škodljiv za starejše, umirajoče in dolgotrajno bolne ter bi v nadaljevanju njegovo izvajanje, ki predvideva široko dostopnost v številnih ustanovah (29.čl.), predstavljajo pasivno družbeno spodbudo k samomoru in nazorski pritisk (20.čl.) za sostanovalce, zaposlene in druge oskrbovance. Zaradi neurejene oskrbe starejših in bolnih je je predlog zakona še posebej nevaren (7. čl. (7).). S hkratno ohlapnostjo vstopnih kriterijev (6.čl) v predlogu zakona in po izkušnji drugih držav s podobno ureditvijo, bi se pomoči pri samomoru posluževalo vse več oseb s težavami v duševnem zdravju, mlajših in socialno ogroženih ali socialno izključenih starejših. Predlagani zakon zanika in razvrednoti delo zdravstvenih in socialnih delavcev ter tudi duhovne oskrbe, saj za življenje ranljivih osebe uveljavlja alternativo, ki je ekonomsko in kratkoročno »cenejša«(3.2), ne upošteva pa neprecenljive in neizmerljive vrednosti vsakega človeka ne glede na njegove lastnosti, stopnjo zavedanja, ekonomsko koristnost, premoženje in  sposobnosti. Prav tako ne upošteva hudih posledic vsakega samomora na bližnje in okolico, kar jasno opredeljuje psihiatrična stroka, ter družbenih in ekonomskih posledic spreminjanja vrednostnega sistema solidarnosti v gospodinjstvih.

Ko vsi sistemi – zdravstvo, asistenca, dolgotrajna ter paliativna in hospic oskrba, pa tudi podprta solidarnost v gospodinjstvih in medgeneracijska solidarnost – dobro delujejo in ko človeka v stiski jemljemo in oskrbujemo kot telesno, duševno, socialno in duhovno bitje, je nagibov po prekinitvi življenja zelo malo. Podpisane organizacije si prizadevamo, da bi se še v večji meri ustvarjalo prijazno okolje s celostno pomočjo za starejše, kronično neozdravljivo bolne, invalide in druge ranljive skupine.

Pozivamo k takojšnjemu oblikovanju in podpori zakonom, ki gredo zlasti v smer razvoja in krepitve dolgotrajne in paliativne oskrbe, asistence za starejše invalide, spremljanja umirajočih, podpore svojcem in razvoja hospicev v vseh regijah.

Slovensko društvo Hospic

Slovenska karitas

Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo

Zveza paraplegikov Slovenije

Mnenje Slovenske karitas o uveljavljanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ali pomoči pri samomoru

Slovenska karitas se s svojo mrežo 457 organizacij na lokalni ravni preko prostovoljnega dela več kot 10.000 prostovoljcev v različnih humanitarnih programih srečuje z 39.000 starejšimi, bolnimi in invalidi, ki potrebujejo materialno pomoč ali različne oblike socialnega vključevanja, družabnosti z namenom preprečevanja osamljenosti ter pomoč z medicinsko zdravstvenimi pripomočki in urejanjem razmer po prihodu z bolnice.

Starejši in njihovi svojci po izkušnji Karitas doživljajo veliko stisko zaradi vse težjega dostopa do zdravstvenih storitev zaradi dolgih čakalnih vrst, pomanjkanja zdravstvenega osebja, negovalnih bolnic in učinkovite dolgotrajne oskrbe. Paliativna oskrba je zakonsko neurejena, prepuščena financiranju iz projektov in ne kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter iznajdljivosti in zavzetosti bolnic ter zdravstvenega osebja. Delovanje in širitev hiš Hospicev je zaradi nefinanciranja zdravstvene oskrbe praktično onemogočeno.    

Referendum in razprava »O pomoči pri prostovoljnem končanju življenja« je v danih okoliščinah pomanjkljive skrbi države za starejše in bolne ironična ter predstavlja ignoranco problemov oskrbe in pasivni pritisk na tisoče starejših in bolnih, ki si želijo dostojno in kvalitetno živeti do naravne smrti.

Razprava o pomoči države z asistenco pri samomoru, ki želi prikazati, da ljudje v težkih boleznih umirajo v neznosnih mukah, ker pomoč s strani medicine ni mogoča, je zavajajoča in predstavlja strah. V zadnjih 20 letih sta medicina in farmacija tako napredovali, da imata odgovore na skoraj vsako objektivno bolečino ali druge simptome. Duševne in socialne bolečine pa rešuje ustrezna in celovita paliativna oskrba, podpora svojcev, delo humanitarnih organizacij ter preprosta človeška bližina. Vse to lahko zagotavlja država z ustrezno zakonsko ureditvijo in financiranjem, če je res zavezana humanosti in človekoljubnosti, ki je tudi temelj vsakega socialnega in humanitarnega dela.

Na Slovenski karitas izražamo zaskrbljenost ob izkušnjah sicer redkih držav, ki so uzakonile pravico do asistiranega samomora in evtanazije. Izkušnje jasno kažejo, da se pravica, ki je najprej zavajajoče promovirana kot nujno potrebna možnost za terminalne bolnike, počasi razširi predvsem na uporabnost za socialno ogrožene, duševno bolne in socialno izključene, kar pa je z vidika civilizirane družbe nesprejemljivo.

Na Karitas vsak samomor, brez ali s pomočjo, in tudi evtanazijo, jemljemo kot poraz družbe, države, zdravstva in socialnega varstva v strokovnosti, humanosti in sposobnosti aktivne solidarnosti. Vsak samomor je tragedija, ki v skladu s spoznanji psihološke stroke in psihiatrije naredi hude neizbrisne rane v okolici in negativno vpliva na življenje bližnjih. Prav tako lahko prekinjen proces naravnega umiranja prenaša nezaceljene rane in neurejenost odnosov v družinah na naslednje generacije.

Slovenska karitas poziva vse volivce k treznemu razmisleku ob tem referendumu, saj bo njihova odločitev vplivala na vsako življenje v prihodnje ter odnos celotne družbe in skupnosti do ranljivih ljudi. Prav lahko se nam zgodi, da bo edino prihodnje merilo družbe za »živeti ali ne živeti« strošek v evrih, ne pa neprecenljiva vrednost vsakega življenja.

Mnenje Slovenske karitas o legalizaciji pridelave in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo

Na Slovenski karitas smo tudi odločno proti legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo, ker zaradi tridesetletnih izkušenj dela z zasvojenimi, poznamo negativne učinke za uživalce konoplje, svojce in tudi za družbo. Posebej pomembno je poudariti tveganja pri uporabi konoplje pri mladostnikih, katerih možgani še niso v celoti razviti, kar lahko sproži trajne posledice na njihovem telesnem in duševnem zdravju.

 Mag. Drago Sukič, Zavod Pelikan – Karitas, vodja Terapevtske skupnosti za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju pravi: »Mladi marihuano v posameznih primerih uporabljajo kot način samozdravljenja duševnih stisk, njihovo duševno stanje pa se v nadaljevanju poslabšuje. Na drugi strani pa marihuana pri določenih osebah na novo povzroča težave v duševnem zdravju – razvijajo se psihoze, čustvene in vedenjske motnje, depresija, shizofrenija in suicidialnost. Po izkušnjah dela v terapevtskih centrih Zavoda Pelikan Karitas lahko ugotovimo, da mnogi mladi že pri 13, 14 letih pričnejo z uživanjem marihuane in postopoma z rednim uživanjem zgubijo stik z realnostjo. Pri 15, 16 letih so pred prepadom in njihovi starši so popolnoma nemočni. Nato pa se mora večkrat zgoditi nekaj hujšega, da so hospitalizirani. Običajno pristanejo na zdravljenje, ko so stari okrog 20 let. Rehabilitacija in reintegracija je zelo zahtevna, saj ni oprijemališča, nimajo delovnih navad in socialnih veščin, opustili so šolanje, hkrati pa se soočajo še z duševnimi motnjami.« 

Mladi v programih Karitas, ki so redno kadili marihuano, povedo, da je bilo njihovo življenje ves čas v sivini. Karkoli so počeli, ni bilo želja, strasti, motivacije in volje. Šele ko so bili zadeti, so se pojavile barve in to je tisto, kar so vsak dan znova iskali. Obtičali so v času in nerealnosti …

Na Slovenski karitas spodbujamo k razmisleku o smiselnosti legalizacije konoplje, ker komercializacija ne bo preprečila črnega trga, ampak bo povzročila le še večjo dostopnost. Po izkušnjah držav, kjer je legalizirana, bo posebej pri mladih vodila do zgodnejše, močnejše in pogostejše uporabe ter posledično pri mnogih do razvoja hujših duševnih motenj, asocialnosti, vsestranskega zastoja v razvoju in večjega tveganja za odvisnosti tudi od drugih drog. Pri tem je potrebno tudi upoštevati, da je raba in zloraba konoplje med mladimi že sedaj v zaskrbljujočem obsegu.

Na Slovenski karitas vabimo k zdravemu življenjskemu slogu med vsemi starostnimi skupinami. Predvsem želimo izpostaviti skrb za zdravje in blaginjo otrok in mladostnikov. Že izkušnje iz obvladovanja uporabe alkohola kažejo, da predstavljajo zasvojenosti tako za posameznika kot tudi za državo, veliko zdravstveno, socialno in finančno breme, ki se bo z legalizacijo marihuane samo še pomnožilo.

Peter Tomažič

generalni tajnik Slovenske karitas