v službi človekovega dostojanstva
Od ponedeljka 8. julija do petka 12. julija, zaradi terenske odsotnosti uradnih ur na Škofijski karitas Novo mesto ni. Pošto lahko oddate v nabiralnik na Smrečnikovi ulici 60, 8000 Novo mesto ali pišete na spletni naslov info@karitas-nm.si
Škofijska karitas Novo mesto
Simon Dvornik
generalni tajnik
Slovenska karitas, Slovensko združenje za paliativno oskrbo, Slovensko društvo Hospic in Zveza Paraplegikov Slovenije še naprej zagovarjajo življenje, spodbujajo k razvoju in krepitvi dolgotrajne ter paliativne oskrbe, spremljanja umirajočih, podpore svojcem in razvoja hospicev
Podpisane organizacije izražamo zaskrbljenost nad izjavami predstavnikov vlade, da bo že do konca leta sprejet zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Dokaj izenačen rezultat posvetovalnega referenduma, ki je pokazal razdeljenost družbe, že samo okrog načelnega vprašanja o pomoči pri samomoru, ne more biti argument za naglo sprejemanje zakona. Še najmanj pa na podlagi spornega predloga zakona, ki ga je državni zbor že enkrat zavrnil. Ravno tako je ta predlog v vseh pomembnih segmentih nedvoumno zavrnila tudi zdravstvena stroka in socialna stroka s področja paliativne oskrbe.
Pred kakršnokoli resno in nujno strokovno razpravo zdravstvene, socialne in pravne stroke o zakonu o prostovoljnem končanju življenja od države pričakujemo takojšnjo ureditev zastoja pri izvajanju dolgotrajne oskrbe ter predhodno zakonsko in sistemsko ureditev paliativne in hospic oskrbe.
Obstoječi v javnosti predstavljen predlog zakona, ki legalizira pomoč države pri samomoru, pogojno evtanazijo in izvajanje po pohitrenem postopku nalaga javni zdravstveni in socialni mreži, je neprimeren, strokovno neutemeljen in vodi v degradacijo družbene solidarnosti. Na žalost neposredno predvideva tudi evtanazijo (5.čl) iz »verskih, moralnih in drugih« razlogov. Njegov sprejem bi bil lahko zelo škodljiv za starejše, umirajoče in dolgotrajno bolne ter bi v nadaljevanju njegovo izvajanje, ki predvideva široko dostopnost v številnih ustanovah (29.čl.), predstavljajo pasivno družbeno spodbudo k samomoru in nazorski pritisk (20.čl.) za sostanovalce, zaposlene in druge oskrbovance. Zaradi neurejene oskrbe starejših in bolnih je je predlog zakona še posebej nevaren (7. čl. (7).). S hkratno ohlapnostjo vstopnih kriterijev (6.čl) v predlogu zakona in po izkušnji drugih držav s podobno ureditvijo, bi se pomoči pri samomoru posluževalo vse več oseb s težavami v duševnem zdravju, mlajših in socialno ogroženih ali socialno izključenih starejših. Predlagani zakon zanika in razvrednoti delo zdravstvenih in socialnih delavcev ter tudi duhovne oskrbe, saj za življenje ranljivih osebe uveljavlja alternativo, ki je ekonomsko in kratkoročno »cenejša«(3.2), ne upošteva pa neprecenljive in neizmerljive vrednosti vsakega človeka ne glede na njegove lastnosti, stopnjo zavedanja, ekonomsko koristnost, premoženje in sposobnosti. Prav tako ne upošteva hudih posledic vsakega samomora na bližnje in okolico, kar jasno opredeljuje psihiatrična stroka, ter družbenih in ekonomskih posledic spreminjanja vrednostnega sistema solidarnosti v gospodinjstvih.
Ko vsi sistemi – zdravstvo, asistenca, dolgotrajna ter paliativna in hospic oskrba, pa tudi podprta solidarnost v gospodinjstvih in medgeneracijska solidarnost – dobro delujejo in ko človeka v stiski jemljemo in oskrbujemo kot telesno, duševno, socialno in duhovno bitje, je nagibov po prekinitvi življenja zelo malo. Podpisane organizacije si prizadevamo, da bi se še v večji meri ustvarjalo prijazno okolje s celostno pomočjo za starejše, kronično neozdravljivo bolne, invalide in druge ranljive skupine.
Pozivamo k takojšnjemu oblikovanju in podpori zakonom, ki gredo zlasti v smer razvoja in krepitve dolgotrajne in paliativne oskrbe, asistence za starejše invalide, spremljanja umirajočih, podpore svojcem in razvoja hospicev v vseh regijah.
Slovensko društvo Hospic
Slovenska karitas
Slovensko združenje za paliativno in hospic oskrbo
Zveza paraplegikov Slovenije
Mnenje Slovenske karitas o uveljavljanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ali pomoči pri samomoru
Slovenska karitas se s svojo mrežo 457 organizacij na lokalni ravni preko prostovoljnega dela več kot 10.000 prostovoljcev v različnih humanitarnih programih srečuje z 39.000 starejšimi, bolnimi in invalidi, ki potrebujejo materialno pomoč ali različne oblike socialnega vključevanja, družabnosti z namenom preprečevanja osamljenosti ter pomoč z medicinsko zdravstvenimi pripomočki in urejanjem razmer po prihodu z bolnice.
Starejši in njihovi svojci po izkušnji Karitas doživljajo veliko stisko zaradi vse težjega dostopa do zdravstvenih storitev zaradi dolgih čakalnih vrst, pomanjkanja zdravstvenega osebja, negovalnih bolnic in učinkovite dolgotrajne oskrbe. Paliativna oskrba je zakonsko neurejena, prepuščena financiranju iz projektov in ne kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter iznajdljivosti in zavzetosti bolnic ter zdravstvenega osebja. Delovanje in širitev hiš Hospicev je zaradi nefinanciranja zdravstvene oskrbe praktično onemogočeno.
Referendum in razprava »O pomoči pri prostovoljnem končanju življenja« je v danih okoliščinah pomanjkljive skrbi države za starejše in bolne ironična ter predstavlja ignoranco problemov oskrbe in pasivni pritisk na tisoče starejših in bolnih, ki si želijo dostojno in kvalitetno živeti do naravne smrti.
Razprava o pomoči države z asistenco pri samomoru, ki želi prikazati, da ljudje v težkih boleznih umirajo v neznosnih mukah, ker pomoč s strani medicine ni mogoča, je zavajajoča in predstavlja strah. V zadnjih 20 letih sta medicina in farmacija tako napredovali, da imata odgovore na skoraj vsako objektivno bolečino ali druge simptome. Duševne in socialne bolečine pa rešuje ustrezna in celovita paliativna oskrba, podpora svojcev, delo humanitarnih organizacij ter preprosta človeška bližina. Vse to lahko zagotavlja država z ustrezno zakonsko ureditvijo in financiranjem, če je res zavezana humanosti in človekoljubnosti, ki je tudi temelj vsakega socialnega in humanitarnega dela.
Na Slovenski karitas izražamo zaskrbljenost ob izkušnjah sicer redkih držav, ki so uzakonile pravico do asistiranega samomora in evtanazije. Izkušnje jasno kažejo, da se pravica, ki je najprej zavajajoče promovirana kot nujno potrebna možnost za terminalne bolnike, počasi razširi predvsem na uporabnost za socialno ogrožene, duševno bolne in socialno izključene, kar pa je z vidika civilizirane družbe nesprejemljivo.
Na Karitas vsak samomor, brez ali s pomočjo, in tudi evtanazijo, jemljemo kot poraz družbe, države, zdravstva in socialnega varstva v strokovnosti, humanosti in sposobnosti aktivne solidarnosti. Vsak samomor je tragedija, ki v skladu s spoznanji psihološke stroke in psihiatrije naredi hude neizbrisne rane v okolici in negativno vpliva na življenje bližnjih. Prav tako lahko prekinjen proces naravnega umiranja prenaša nezaceljene rane in neurejenost odnosov v družinah na naslednje generacije.
Slovenska karitas poziva vse volivce k treznemu razmisleku ob tem referendumu, saj bo njihova odločitev vplivala na vsako življenje v prihodnje ter odnos celotne družbe in skupnosti do ranljivih ljudi. Prav lahko se nam zgodi, da bo edino prihodnje merilo družbe za »živeti ali ne živeti« strošek v evrih, ne pa neprecenljiva vrednost vsakega življenja.
Mnenje Slovenske karitas o legalizaciji pridelave in posedovanja konoplje za omejeno osebno rabo
Na Slovenski karitas smo tudi odločno proti legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo, ker zaradi tridesetletnih izkušenj dela z zasvojenimi, poznamo negativne učinke za uživalce konoplje, svojce in tudi za družbo. Posebej pomembno je poudariti tveganja pri uporabi konoplje pri mladostnikih, katerih možgani še niso v celoti razviti, kar lahko sproži trajne posledice na njihovem telesnem in duševnem zdravju.
Mag. Drago Sukič, Zavod Pelikan – Karitas, vodja Terapevtske skupnosti za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju pravi: »Mladi marihuano v posameznih primerih uporabljajo kot način samozdravljenja duševnih stisk, njihovo duševno stanje pa se v nadaljevanju poslabšuje. Na drugi strani pa marihuana pri določenih osebah na novo povzroča težave v duševnem zdravju – razvijajo se psihoze, čustvene in vedenjske motnje, depresija, shizofrenija in suicidialnost. Po izkušnjah dela v terapevtskih centrih Zavoda Pelikan Karitas lahko ugotovimo, da mnogi mladi že pri 13, 14 letih pričnejo z uživanjem marihuane in postopoma z rednim uživanjem zgubijo stik z realnostjo. Pri 15, 16 letih so pred prepadom in njihovi starši so popolnoma nemočni. Nato pa se mora večkrat zgoditi nekaj hujšega, da so hospitalizirani. Običajno pristanejo na zdravljenje, ko so stari okrog 20 let. Rehabilitacija in reintegracija je zelo zahtevna, saj ni oprijemališča, nimajo delovnih navad in socialnih veščin, opustili so šolanje, hkrati pa se soočajo še z duševnimi motnjami.«
Mladi v programih Karitas, ki so redno kadili marihuano, povedo, da je bilo njihovo življenje ves čas v sivini. Karkoli so počeli, ni bilo želja, strasti, motivacije in volje. Šele ko so bili zadeti, so se pojavile barve in to je tisto, kar so vsak dan znova iskali. Obtičali so v času in nerealnosti …
Na Slovenski karitas spodbujamo k razmisleku o smiselnosti legalizacije konoplje, ker komercializacija ne bo preprečila črnega trga, ampak bo povzročila le še večjo dostopnost. Po izkušnjah držav, kjer je legalizirana, bo posebej pri mladih vodila do zgodnejše, močnejše in pogostejše uporabe ter posledično pri mnogih do razvoja hujših duševnih motenj, asocialnosti, vsestranskega zastoja v razvoju in večjega tveganja za odvisnosti tudi od drugih drog. Pri tem je potrebno tudi upoštevati, da je raba in zloraba konoplje med mladimi že sedaj v zaskrbljujočem obsegu.
Na Slovenski karitas vabimo k zdravemu življenjskemu slogu med vsemi starostnimi skupinami. Predvsem želimo izpostaviti skrb za zdravje in blaginjo otrok in mladostnikov. Že izkušnje iz obvladovanja uporabe alkohola kažejo, da predstavljajo zasvojenosti tako za posameznika kot tudi za državo, veliko zdravstveno, socialno in finančno breme, ki se bo z legalizacijo marihuane samo še pomnožilo.
Peter Tomažič
generalni tajnik Slovenske karitas
Slovenska karitas že šestnajsto leto zapored vabi k podpori in sodelovanju v akciji Pokloni zvezek. Z akcijo želimo tudi letos zbrati čim več zvezkov za socialno ogrožene otroke in otroke v delavnicah s kratkim filmom spodbuditi k solidarnosti s sovrstniki. Akcija je bila v preteklih letih zelo odmevna. Tako se je v lanskem letu zbralo več kot 33.000 zvezkov, ki so jih škofijske Karitas razdelile socialno ogroženim otrokom. Tudi letošnja akcija že dobiva lep odmev, saj se je k sodelovanju do sedaj prijavilo že 251 osnovnih šol in 114 vrtcev.
Akcija zbiranja zvezkov bo potekala od 8. maja 2024 do 7. junija 2024.
Ob tem iskrena hvala vsem učiteljem in vzgojiteljem za izvedbo spremljajočih delavnic in spodbudo otrok k solidarnosti.
Na Karitas so se v lanskem letu obrnile številne družine, ki potrebujejo pomoč tudi pri nakupu šolskih potrebščin. Tako je v lanskem letu po vsej Sloveniji 12.964 osnovnošolcev, kar je za skoraj 470 razredov učencev, prejelo večjo pomoč v obliki šolskih potrebščin. Tudi letos številne družine prosijo za pomoč. Še posebej tiste, ki so prizadete zaradi nizkih dohodkov staršev, bolezni in drugih težkih okoliščin.
Otroke in njihove starše prosimo, da poklonijo nov, velik, črtan zvezek za osnovnošolce, ki tudi v Sloveniji potrebujejo tovrstno pomoč. Zvezke zbiramo za 13.000 socialno ogroženih otrok, ki jim bo Karitas preko poletja pomagala s šolskimi potrebščinami.
Vsak otrok prejme razglednico na katero doma ali v šoli zapiše sporočilo, misel, pozdrav … in/ali nariše risbo za skritega prijatelja v stiski, ki bo zvezek prejel. Razglednico nato vloži v darovani zvezek. Misli lahko otroci tudi preberejo pred celim razredom. V nekaterih šolah učenci zadnje triade pripravijo tudi koncert ali drug dogodek ter namesto vstopnine zbirajo zvezke.
Nekaj srčnih misli iz preteklih razglednic, namenjenih sovrstnikom, ki so v stiski:
Vsak lahko pomaga tudi z SMS sporočilom ZVEZEK5 na 1919 in daruje 5 EUR za pomoč s šolskimi potrebščinami socialno ogroženim osnovnošolcem v Sloveniji.
Vsa gradiva so dostopna na: www.karitas.si/pokloni-zvezek
Slovenska karitas v tem tednu začenja z redno vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, ki je namenjena predvsem pomoči starejšim, vključevanju trajno nezaposljivih in podpori ljudem z minimalno plačo ter nizkimi prihodki v Sloveniji. Žal za številne posameznike pomoč Karitas postaja ključnega pomena za preživetje. Revščina ne izbira in resno posega v dostojanstvo vsakega posameznika. Lani je materialno pomoč in pomoč pri plačilu najnujnejših položnic na Karitas prejelo več kot 18.679 starejših, kar 6 % več kot v letu prej. Temu se pridružuje preko 8.000 posameznikov v aktivni dobi, ki živijo sami. Celotna pomoč navedenima skupinama pa je presegla 1,4 mio EUR iz naslova EU hrane, sredstev FIHO in lokalnih skupnosti.
V lanskoletni dobrodelni akciji se je zbralo 132.779,16 EUR za materialno pomoč na lokalni ravni v obliki hrane ter higienskih pripomočkov in plačilu najnujnejših položnic (stanovanjskih stroškov, ogrevanja, elektrike …). Del zbranih sredstev je bil namenjen tudi programom socialnega vključevanja, predvsem učenju uporabnih spretnosti, vključevanju v prilagojene oblike dela, aktivaciji preko spremljanega prostovoljstva in v individualno svetovanje. Tudi letos, glede na potrebe, želimo na Karitas učinkovito pomagati v še večjem obsegu.
Zavedamo se, da se v naši skupnosti sooča mnogo zaposlenih posameznikov z izzivi preživetja zaradi minimalnih ali zelo nizkih dohodkov. Zaposlen so v slabše plačanih delovnih mestih, za določen čas in si ne morejo privoščiti kredita za večji nakup, obnovo. Nekateri med njimi si z nadurnim delom prizadevajo zaslužiti dodatna sredstva, vendar jih pri tem ovira bolezen ali druge okoliščine. Številni živijo v podnajemniških stanovanjih. Vse več ljudi se obrača na Karitas po pomoč pri plačilu položnic, saj so se v zadnjih dveh letih hitro povečevali osnovni stroški za hrano in nujne potrebščine. Zato mnoga gospodinjstva z nizkimi prihodki kljub delu težko preživijo mesec brez dodatne pomoči. V to skupino sodi preko 8.000 posameznikov v aktivni dobi. Velikokrat imajo hude težave z zdravjem, so velikokrat slabše funkcionalni in imajo različne težave v duševnem zdravju. Med njimi so tudi invalidsko upokojeni, dolgotrajno brezposelni in nesposobni za redno zaposlitev iz različnih razlogov. Pri številnih, se stiske dodatno poglabljajo z zadolženostjo in s težavami pri zagotavljanju pogojev za osnovne bivalne pogoje.
Med številnimi ljudmi, ki živijo z dohodki nižjimi od praga tveganja revščine, so največja skupina, upokojenci. Najtežje pa je za tiste, ki živijo sami. Tako je lani materialno pomoč in pomoč pri plačilu najnujnejših položnic na Karitas prejelo več kot 18.679 starejših, kar 6 % več kot v letu prej. Njihova težava je tudi velika osamljenost. Med starejšimi prevladujejo ženske. Prostovoljci so do starejših pozorni tudi s pogovorom, tako da začutijo, da je nekomu mar zanje in da jim je nekdo pripravljen pomagati ne le z materialom pač pa tudi s pozornostjo, podarjenim časom.
Del zbranih sredstev v akciji Pomagajmo preživeti in živeti zadnje let namenjamo tudi programom socialnega vključevanja, ki v Karitas temelji predvsem na svetovanju, aktivaciji za prostovoljno delo, učenju različnih koristnih spretnosti in na podpori drugim prilagojenim oblikam dela. Zavedamo se, da aktivacija ali vsakršno tudi prostovoljno delo v človeku spodbudi, da se vključi in vzpostavi stik s sočlovekom, kar mu pomaga pri premagovanju vsakodnevnih težav. Tako je Karitas 1.750 odraslih prejemnikov pomoči v aktivni dobi vključila tudi v različne skupine in v učenje uporabnih spretnosti za življenje ter v individualno svetovanje. 177 prejemnikov pomoči je vključenih v prostovoljstvo, na osnovi katerega prejemajo dodatek za delovno aktivnost. Vsako leto je na Karitas več kot 30 oseb vključenih preko javnih del. Omogočamo tudi družbeno koristno delo.
Revščina in izključenost prizadene dostojanstvo vsakega človeka in onemogoča njegov osebni razvoj ter življenje, ki presega samo golo preživetje. V okviru akcije spodbujamo delodajalce, da omogočijo ustrezno plačilo za opravljeno delo, kar bi preprečevalo revščino vsaj za zaposlene delavce. Z drugimi deležniki socialne države iščemo tudi rešitve za sistemsko ureditev sekundarnega trga dela, ki bi omogočala tudi prilagojeno urno delo. Pokojnine, še posebej zajamčene, morajo pri starejših in invalidih omogočati dostojno preživetje. Spodbujanja vključevanja osamljenih v družbo, prostovoljno delo. V kolikor se znajdete v stiski, ne odlašajte. Pravočasno poiščite pomoč. Včasih že s pogovorom sami najdete rešitev.
Vabilo k solidarnosti:
Tudi letos vabimo k solidarnosti in sodelovanju v dobrodelni akciji Pomagajmo preživeti in živeti. Vsi, ki bi želeli sodelovati, lahko sredstva nakažete na:
Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761,
Namen: Pomagajmo preživeti in živeti, sklic: SI00 930.